Srbija je obeležila Dan premirja v prvi svetovni vojni, spominjajoč se 11. novembra 1918, ko so sile Antante podpisale premirje z Nemčijo. Predsednik vlade Đuro Macut je ob tej priložnosti položil venec na Spomenik neznanemu junaku na Avali.

V Subotici so obeležili 30. obletnico zločinske akcije "Oluja", v kateri je trpel srbski narod. Dogodek je vključeval okroglo mizo z naslovom "Na mladima ostaje sećanje kao zavet za budućnost" in razstavo "Kultura pamćenja: Fotografije – zločinačka akcija Oluja" na Trgu republike.

Poleg Sremske Mitrovice so protesti potekali tudi v Nišu, kjer so študenti in občani izrazili nasprotovanje privatizaciji javnih podjetij s protestnim sprehodom "Srbija DOO". Protest v Nišu se je zaključil s 16 minutami tišine. V Sremski Mitrovici so se protestniki zbrali pred športnim centrom "Pinki", prisotni pa so bili tudi nekateri opozicijski politiki.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je pozval misijo OVSE na Kosovu, naj v skladu s svojim mandatom nujno ukrepa za zaustavitev zaostrovanja razmer in zagotovi zaščito temeljnih pravic in svoboščin srbskega naroda.

Ruski Kremlj, preko svoje predstavnice Marije Zaharove, ponovno zanika genocid v Srebrenici, kljub temu, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji (ICTY) dogodek potrdilo kot genocid. Zaharova je leta 2025 izjavila, da gre za "demonizacijo srbskega naroda", medtem ko je lani, ob osnutku resolucije o Srebrenici v Generalni skupščini ZN, poudarila, da dokument ne obtožuje neposredno srbskega naroda. Osporavanje resnice o genocidu v Srebrenici je s strani Rusije kontinuirano in se ponavlja vsako leto, tudi teden dni po 30. obletnici genocida.